Kot mnogi, sem tudi sam pri 12 sanjaril ,da bi bil deejay, čeprav nisem točno vedel kaj to je.Z leti sem od daleč opazoval, koliko sem lahko, rast posameznih dj, čeprav sem kar hitro ugotovil , da ne spadam med nje.Svojo strast do glasbe sem usmeril in gojil v plesu, zbiranje plošč, kasneje cdjev, petju…

Zgodba Kapunjere se je začela za moj 30 rojstni dan, to prelomnico mojega življenja se upam imenovat drugo rojstvo.Čeprav ne obžalujem ničesar, kar sem storil in dosegel do takrat.V raznih družbah in službah sem vedno blestel kot nasmejan, zabaven dobrovoljček, nikoli pa si nisem mislil, da bi lahko s skupino prijateljev dosegel, to kar smo dosegli s kapunjero.

2 leti smo praktično krojili zabavniško sceno na obali.Precej smo se reklamirali in še več delali.V teh dveh letih smo praktično izpeljali čez 300 žurk, ki so po moji oceni bile ena boljša od druge.Za to so bili zaslužni v veliki meri tudi ljudje ,ki so nas podpirali in so nam dovolili da jih vodimo, sicer iz vsega skupaj ne bi bilo nič.Zanimivo je bilo to, da smo iz dogodka v dogodek znova in znova mislili , da je zadnji.Življenje gre naprej in mi odraščamo, in kot vsaka stvar v življenju je tudi ta izgubila svoj čar, svoje zanimanje.Čeprav moram priznat, da so nam nekateri privoščili izginotje že po kakem mesecu in temu skušali pripomoč z raznimi prijavami, pljuvanji itd…Vseeno je nehalo, takrat ko smo se naveličali delat in smo izgubili navdušenje.Kar je čisto normalno in prav nič negativno, glede na to da so vsi člani imeli svoje poklice, dela, zanimanje, družbe, itd…Tudi gosti so se spremenili v teh dveh letih in kot si lahko predstavljate obala ne premore miljone žurerjev…

Oktobra 2005, sem se z znanjem pridobljenim v kapunjeri podal samostojno v vode dj-stva, kar sam sebi ne rečem rad, raje se uvrstim med selektorje glasbe, ker praktično le izbiram glasbo in poskušam prisluhniti poslušalcem.Pravijo , da mi uspeva dobro in dokler me bodo hoteli, bom to z veseljem počel.

Za ta čudovita 4 leta se moram zahvaliti predvsem vsem članom kapunjere od prvega do zadnjega, vsem , ki so me podpirali in cenili za to kar sem počel, in seveda Bellaviti bar, ki so nam zaupali tisti prvi pomladni dan leta 2003.